2: Srbenje zadnjice

2: Srbenje zadnjice

Najpogosteje spolno prenesena okužba je humani papilomski virus (HPV). Otisla sam kod ginekologa i on je rekao da mu po simptomima lici na genitalni herpes ali nije siguran. Znam da je prenosiva “bolest” I sad mene zanima jel mogu ja to da dobijem od njega? Nisu bas jeftine, ali mislila sam naruciti, ako vrijede, nije mi zao..imate li vi iskustva s tim? Bila sam kod lekara opste prakse i kod ginekologa. Tacno je i da moze da se prenese seksulanim putem sa partnera na partnera, ali ipak to i ne mora da se desi. Doktorica mi je rekla da prije svega treba osnaziti imuni sistem, jer je to nervno-imunoloska-kozna bolest.

Virus prodire u organizam preko sluzokože ili kroz ranicu na koži. Ako imate polni odnos sa inficiranom osobom (dovoljno je jednom) možete se takođe zaraziti. dal od tih bakterija u sekretu moze koza da se na takav nacin iziritira il je to ipak herpes? Uzročnik Hlamidije je bakterija Chlamidya trachomatis. Simptomi koji se mogu javiti kod žena zaraženih hlamidijom su krvarenje iz vagine, peckanje i bol prilikom uriniranja, a kod muškaraca vodnjikavo belo curenje iz penisa. Kondilomi ne znaju za starosne granice i napadaju sve redom – od devojčica i trudnica, pa do starica, upozoravaju doktori. Infekcija počinje ulaskom virusa u stanicu, a u sljedećoj fazi dolazi do ulaska virusne DNK u staničnu jezgru.

Če nisi odstranila vseh zaščitnih ovojev tampona, ta ne more opravljati svoje funkcije – torej ne more vpijati menstrualne krvi. Ker virus herpesa slabo prenaša toploto, so okužbe v savni ali bazenu praktično nemogoče. Epidemiologija: Genitalni herpes predstavlja jednu od najučestalijih seksualno prenosivih infekcija i najčešći uzrok anogenitalnih ulceracija u opštoj populaciji razvijenih zemalja. Povijesno je bila najèešæi uzrok smrti pacijenata s HIV-om, ali sada se može sprijeèiti lijekovima. Ona je èesta kod HIV pozitivnih muškaraca. Oboleli najprej občuti srbež in bolečino na območju spolovil, lahko ima tudi občutljive in otekle dimeljske bezgavke. Most herpes lesions do occur in the genital tract but can appear anywhere in the Perineal or lower body area.

Sve promene, kako na genitalijama, tako i one u blizini genitalija, počinju crvenilom (erithema) na koži, gde se stvaraju mehurići, koji se zatim pretvaraju u ranice i kraste. Ko se ponovno prebudi Približno 60 odstotkov ljudi ima pozneje blage ali netipične simptome, zaradi česar se niti ne zavedajo okužbe.Speči virus se lahko kadarkoli spontano prebudi (reaktivira) in povzroči novo epizodo genitalnega herpesa. Muškarac, na primjer, ne mora da ejakulira da bi zarazio partnerku. Ali me kondom zaščiti pred to okužbo? V naslednjih dveh dneh sledi nastajanje skupka mehurčkov, značilnih za obolenje. Pozneje se na obolelem območju pojavi boleča razjeda, nato pa krasta, ki se končno odlušči. Možno je tudi, da je na prizadetem predelu opaziti le rdečino in oteklino ali pa ranico, ne da bi pred tem nastali vidni mehurčki.

Ukoliko se lečenje ne započne na vreme, može doći do ožiljavanja. dali je to genitalni herpes?????? Znanim bolnicam z genitalnim herpesom se svetuje, da od 36. Mehurčki se pojavijo na območju spolovila, a tudi na zadnjici ali stegnu. Sčasoma, po več letih, se število ponovitev razredči in nemalokrat celo izzvenijo. Osećanje peckanja ili žarenja u mokraćnom kanalu. Pomembno je vedeti, da se virus lahko izloča tudi tedaj, ko bolnik ne kaže znakov bolezni, zato se kar 70 odstotkov prenosov genitalnega herpesa zgodi med asimptomatskim izločanjem virusa v obdobju med dvema epizodama.

Postoje tri različita leka koja se sa velikim uspehom koriste u lečenju herpesa. Tako se obolenje skrajša, zmanjša se tudi možnost prenosa virusa na partnerja. Tovrstna zdravila so na voljo v obliki mazil in tablet. Mazilo ob pojavu izpuščaja, žal, ni kaj prida učinkovito, saj se virus razmnožuje v živčnih celicah. Če bolnik vzame zdravilo v obliki tablet pravočasno, torej že ob nastopu prvih znakov (ščemenje, mravljinčenje, srbež …), je ponovitev možno preprečiti. Toda to ne pomeni, da se izpuščaj pozneje ne bo spet pojavil. Pri nekaterih ljudeh, ki imajo pogoste in nadležne ponovitve (več kot šestkrat na leto), je koristno preventivno predpisovanje teh tablet; jemati jih je treba redno, vsak dan.

Laserji Obstajajo tudi nizkoenergetski laserji, ki lokalno pospešujejo celjenje ran in v določeni meri spodbujajo lokalni imunski sistem. Pomembno pa je, da se z boleznijo sprijaznimo in se z njo naučimo živeti. Še nekaj koristnih nasvetov: • Spolne stike imejte z dobro znanimi osebami, zaščitite se s kondomom. • Če imate mehurčke ali razjede, se vzdržite spolnih odnosov. Pazite da ranice budu čiste. • Po ozdravitvi nekaj časa počakajte s spolnimi odnosi. • Ne dotikajte se mehurčkov in razjed; po vsakem morebitnem dotiku si temeljito umijte roke.

• Pazite na splošno higieno. GARJE Garje ali srbečica je kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča pršica, imenovana srbec. Odrasla samica vrta rovčke v povrhnji plasti kože in vanje leže jajčeca. Vrta zlasti ponoči, ko postane koža topla, zato takrat tudi najbolj srbi. Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka …). Spremembe na koži so posledica vnetnega procesa zaradi imunskega odziva v koži na pršico in njene izločke: slino, feces, jajčeca. Kakšni so simptomi, ko nekdo oboli za garjami?

Na obolelih delih kože se pojavijo srbeči izpuščaji. Najdemo jih predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka …). So v obliki drobnih rožnatih papul, velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dva in dva skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. So garje za človeka nevarne? Garje niso nevarne, so pa neprijetne zaradi srbenja in sekundarne okužbe z gnojenjem zaradi praskanja.

Zahtevajo doslednost pri zdravljenju in izvedbi vseh priporočenih ukrepov za okolje (posteljnina, obleka, predmeti). Kako in koliko časa poteka zdravljenje? Za uspešno zdravljenje je zelo pomembno, da upoštevamo navodilo zdravnika in proizvajalca zdravila. Mazilo ali kremo vedno nanesemo na hladno, suho kožo, nikoli takoj po topli kopeli. Mazilo nanesemo na celotno telo, od glave do pete. Paziti moramo, da nam mazilo ne pride v oko ali v usta. Če si po nanosu umijemo roke ali druge dele telesa, se moramo na teh predelih ponovno namazati.

Kremo ali mazilo pustimo na koži 8-24 ur, odvisno od vrste zdravila, in se nato umijemo najprej s hladno vodo ter šele nato z milom in s toplo vodo. Perilo in posteljnino operemo v pralnem stroju, kot to delamo običajno! Postopek ponovimo čez teden dni. Zelo pomembno je, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani in drugi tesni kontakti, ki so imeli z okuženim stik koža-koža ali spolni odnos, tudi če nimajo izpuščaja oziroma srbeža. Zato moramo vse, s katerimi imamo tesne kontakte, obvestiti, da imamo garje, in tega ne skrivajmo! Kako se garje prenašajo? Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), kot so držanje za roke dlje časa, spanje v isti postelji ali spolni odnos z okuženo osebo.

Priložnostni dotik, kot je rokovanje ali objem, običajno ne zadošča za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine obolelega je redkejši. Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži s hitrostjo 2,5 cm/min. U muškaraca se javlja učestalo mokrenje, uz žarenje i pečenje pri mokrenju u mokraćnoj cijevi i spolovilu, vodenast, prozirni isjedak iz mokraćne cijevi te bol u testisima i prostati. Kako je mogoče garje na nekem prostoru dokončno zatreti? Po prvem nanosu zdravila na kožo obolelega za garjami je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ne moremo oprati, shranimo v plastične vrečke najmanj 72 ur, v tem času pršica pogine.

Pohištvo, ki je prevlečeno z blagom, izločimo iz uporabe za 24 ur in nato očistimo s sesalcem. Pohištvo, ki se lahko mokro čisti, po 24 urah pobrišemo z vodo in detergentom. Nedosledno izvajanje vseh ukrepov samo ene osebe v kolektivu lahko povzroči neuspešno zdravljenje celotnega kolektiva! V študenstkih domovih je prislo do epidemije garjavosti! Bolezni se ne smemo sramovati in jo prikrivati, ker s tem najbolj pripomoremo k neuspešni prekinitvi širjenja. Srbenje kože po zdravljenju lahko traja še 2-3 tedne, dokler se z obnovitvijo kože ne odstranijo vsi izločki in ostanki mrtvih pršič. To ne pomeni, da je bilo zdravljenje neuspešno!
2: Srbenje zadnjice

Zdravnika lahko prosimo, da nam predpiše zdravilo, ki bo zmanjšalo srbenje kože. Če srbenje po treh tednih še vedno traja, se znova posvetujte z zdravnikom. Humani papiloma virusi in genitalne bradavice Ker se okužba prenaša s spolnimi stiki (analnimi, vaginalnimi, oralnimi), je pogosta med spolno aktivnimi odraslimi ljudmi. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do razvoja bradavic, se zelo razlikuje od posameznika do posameznika, pri številnih okuženih posameznikih pa se bradavice sploh ne pojavijo. Breme bolezni, ki jih povzročajo humani papiloma virusi, je precejšnje. Predvidevajo, da je s HPV okuženih približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, približno en odstotek prebivalstva pa ima genitalne bradavice. Med letoma 1972 in 2002 se je število tovrstnih diagnoz, ki so jih postavili na genitourinalnih klinikah v Veliki Britaniji, povečalo za več kot šestkrat pri moških in za desetkrat pri ženskah.

V zadnjih treh desetletjih pojavnost genitalnih bradavic nenehno narašča. Ipak, dok bezbrižno uživate u ljetu i suncu na ljetnim temperaturama iznad 27 stupnjeva prehlada vas može jednako iznenaditi. in 22. letom starosti ter moški med 22. in 26. letom. HPV 6 in 11 Po podatkih iz dostopne literature več kot 90 odstotkov vseh bradavic anogenitalnega predela povezujejo z genotipoma HPV-6 oziroma HPV-11.

Okužba s HPV-6 je približno trikrat pogostejša, pogostost mešanih HPV-okužb (okužba z več HPV-genotipi hkrati) z drugimi, večinoma anogenitalnimi genotipi HPV pa je od 19- do 44-odstotna. Za genitalne bradavice je značilno, da se ponovijo v 20 do 30 odstotkih primerov. Z dosedanjim poznavanjem patogeneze okužbe s HPV si zdravniki specialisti še ne znajo razložiti, ali gre pri ponovitvi za novo okužbo s HPV ali pa vnovičen vznik genitalnih bradavic spodbudijo HPV, ki so nenehno prisotni v endogenem rezervoarju v okolici odstranjenih bradavic. Tri vrste Genitalne bradavice so najpogostejša benigna novotvorba na anogenitalnem območju. Klinično razlikujejo tri vrste bradavic: klasične ostre kondilome (condylomata acuminata), ploščate kondilome (condylomata plana) in gigantske kondilome (condylomata gigantea ali buschke-löwensteinovi kondilomi). Klasični Klasični ostri kondilomi nastanejo predvsem na neporoženelem ploščatem epiteliju v prepucijski vrečici pri neobrezanih moških, v sečnici in perianalno, pri ženskah pa na velikih in malih sramnih ustnicah, nožničnem preddvoru, v nožnici, na materničnem vratu in perianalno. Sprva je opaziti en do dva milimetra velike belkaste (če pride do maceracije), sicer pa rožnate izrastke.

Asimptomatska kontaminacija je uobičajena u vrijeme blizu genitalija herpes infekcije. Nadaljnja stopnja kontaminacije zmanjša, čeprav počasi. Običajno so kožne do biserne barve in imajo na površini roženo oblogo. Če so izpostavljene maceraciji, postanejo belkaste in zmehčane, v globini kožnih gub lahko tudi odmrejo. Genitalne bradavice v sečnici lahko povzročajo krvavitve, izcedek in zmanjšan curek urina. Nekatere oblike zdravljenja genitalnih bradavic lahko izvaja tudi bolnik (uporaba podofilotoksina ali imikvimoda). Toda večino metod zdravljenja genitalnih bradavic opravijo zdravniki, obsegajo pa kirurško zdravljenje (ekskohleacija, ekscizija, elektrokirurgija), laser, uporabo triklorocetne kisline ter krioterapijo s tekočim dušikom ali ogljikovim dioksidom.

Izbira oblike zdravljenja je odvisna od morfologije in razširjenosti sprememb, temelji pa na dogovoru med bolnikom in zdravnikom. Ploščati Ploščati kondilomi (condolymata plana) so ploščate rožnate papule, ki so lahko tudi številne. Pri moških se pogosteje pojavljajo na prepuciju, pri ženskah na materničnem vratu. Posebna oblika so hitro rastoči buschenke-löwensteinovi tumorji (condylomata gigantea), ki jih je najti v prepucijski vrečici, perianalno ali na presredku. Rastejo hitro in destruktivno, navzven in navznoter, le redko pa pride do maligne preobrazbe. Vsako stanje, ki pri osebah, okuženih s HPV, povzroči poškodbo imunosti na celični ravni, poveča izrazitost bolezenskih simptomov, zmanjša odzivnost na zdravljenje in poveča možnost, da se bolezen spet pojavi v obliki bradavic. Za okužbo s HPV in posledični razvoj anogenitalih bradavic so še posebej dovzetni okuženi z virusom HIV.

Čimprej odstraniti Kondilome, ki se pojavijo v anogenitalnem predelu, je treba čimprej odstraniti, saj se lahko nekatere oblike spremenijo v maligne ter povzročijo rak materničnega vratu, rak zadnjikovega kanala, rak penisa ali rak nožnice. Za osebe, ki uživajo v analnih spolnih odnosih, so priporočljivi preventivni pregledi zadnjikovega kanala, saj lahko kondilomi nastanejo tudi izključno v zadnjikovem kanalu in dolgo ne povzročajo težav, lahko pa povzročijo tudi redek zaplet, rak zadnjikovega kanala. – Vrste HPV, ki povzročajo anogenitalne bradavice, se razlikujejo od tistih, ki jih povezujejo s povečanim tveganjem za razvoj raka materničnega vratu. -Odločitev o metodi zdravljenja je odvisna od morfologije, števila, lokacije ter razvrstitve bradavic. – Ne glede na obliko zdravljenja so ponovitve bradavic razmeroma pogoste. Dobra novica, četudi še ne povsem raziskana, je dejstvo, da bradavice v 10 do 20 odstotkih primerov izginejo spontano. HEMOROIDI so najpogostejša motnja v predelu zadnjega dela debelega črevesa (danke) in zadnjika (odprtine danke).

Raziskave so pokazale, da se približno polovica ljudi med dvajsetim in petdesetim letom starosti vsaj enkrat v življenju sreča z znaki hemoroidov. V predelu danke in njene odprtine so zadnjikove vene, ki se ob zvišanem tlaku v trebuhu razširijo in postanejo podobne krčnim žilam. Šibke zadnjikove vene so podedovane, zvišan tlak v trebuhu sproži njihovo nabrekanje, stene ven se pri tem stanjšajo, zato jih prehajajoče blato lahko poškoduje. Vene ob tem krvavijo, bolijo ali srbijo. Vzrok za povišan tlak v trebuhu in nastanek hemoroidov so debelost, nosečnost, dolgotrajno sedenje ali stanje, bolezni jeter, napenjanje zaradi zaprtosti ali driske, kašljanje, kihanje, bruhanje, zadrževanje diha ob napenjanju med fizičnim delom ipd. znaki hemoroidov: · občutljivost ali bolečina med odvajanjem (zunanji hemoroidi) · živo rdeča krvavitev iz črevesa, ki obarva blato ali toaletni papir (notranji hemoroidi) · boleča oteklina ali bulica ob zadnjiku (trombotični hemoroidi) · srbenje okoli zadnjika in sluzast izloček iz zadnjika (zdrknjeni hemoroidi) Samozdravljenje naj bi potekalo v dveh smereh: 1. z ukrepi proti zaprtju in težavam z odvajanjem; 2.

z lokalnim zmanjšanjem draženja in krvavitev. Pri težavah z odvajanjem blata svetujemo bolniku naslednje postopke: · Bolnik naj pazi na redno in lahko odvajanje. Z odvajanjem naj ne zavlačuje, ker to lahko povzroči zaprtje. · Uživa naj prehrano, bogato s svežim sadjem, zelenjavo, oreščki in polnozrnatimi žitaricami. · Če ne more jesti hrane z dovolj vlakninami, si lahko pomaga z dodatkom pšeničnih otrobov prehrani, z rastlinskimi vlakninami ali odvajali, ki povečajo volumen in zmehčajo blato. · Zaužije naj čim manj slanih jedi, saj te zadržujejo vodo v telesu in povzročajo nabrekanje ven. Na dan naj popije vsaj osem kozarcev vode (1,5–2 litra).

· Izogiba naj se večurnemu sedenju. Vsaj enkrat na uro naj vstane in se giblje pet minut. · Poskusi naj z vadbo mišice, ki zapira zadnjik, tako da jo večkrat na dan za dve sekundi stisne in popusti. Dvigovanju težkih bremen naj se izogne. · Kadar traja zaprtje več dni zapored in so zraven navzoči znaki hemoroidov, bolniku svetujemo glicerolne svečke, ki imajo takojšen odvajalni učinek (1–2 uri po aplikaciji), hkrati pa preprečijo poškodbo črevesa ob odvajanju. Pri uporabi odvajal bolnike opozorimo na možnost pojava želodčnih krčev ali vetrov v začetku zdravljenja. Kadar bolnik dodaja prehrani vlaknine, naj bodo to sprva manjše količine, ki jih postopoma veča, sicer lahko nastopi popolna zapora črevesja.

Za lokalno lajšanje znakov hemoroidov bolniku najprej svetujemo higieno anorektalnega področja in pripravo sedečih kopeli, nato pa uporabo mazil ali svečk. Bolnik naj se umiva z blagimi, nedišečimi mili, nato naj ta predel temeljito spere z vodo in obriše z brezbarvnim, nedišečim toaletnim papirjem. Priporočamo mu uporabo vlažnih čistilnih robčkov (robčki za hemoroide), ki obolelo mesto razkužijo, hladijo in osvežujejo. Sedečo kopel si lahko pripravi iz hrastove skorje, sprva enkrat na dan, nato dva- do trikrat na teden, vendar ne dlje kot dva do tri tedne zaporedoma. Kopel s temperaturo med 32 in 37 stopinj Celzija naj traja 15 do 20 minut. Po kopeli odsvetujemo uporabo mil. V lekarnah so brez recepta na voljo mazila in svečke, ki zmanjšujejo vnetje, draženje sluznice, odpravljajo občutek srbenja, bolečine, hladijo vneti predel, krepijo žilno steno ven in kapilar v tem predelu ter sluznico mehansko zaščitijo.

Pripravkov s kortikosteroidi pa pri samozdravljenju ne svetujemo. Za notranjo uporabo priporočamo svečke in mazila, ki imajo dodan nastavek za notranji nanos, za zunanjo uporabo pa predvsem mazila. Uporabo svečk svetujemo zjutraj in zvečer po iztrebljanju, mazilo pa se nanese večkrat dnevno na obolelo mesto oziroma ga z nastavkom, ki je dodan mazilu, stisnemo v črevo, vedno po iztrebljanju. Če se ob uporabi katerega koli pripravka pojavi rdečica, srbenje ali bolečina, je treba zdravljenje takoj prekiniti. V lekarnah so za samozdravljenje akutnega hemoroidalnega sindroma na voljo tablete, ki jih bolnik po nasvetu farmacevta jemlje en teden. Hemoroide pogosto spremlja bolečina, zato bolniku za njeno lajšanje svetujemo paracetamol, nikakor pa ne acetilsalicilne kisline ali ibuprofena, ki lahko sprožita krvavitev. K zdravniku napotimo bolnike, mlajše od dvanajst let, če znaki hemoroidov trajajo dlje kot sedem dni in če bolnik krvavi iz črevesa.

Nosečnicam lahko svetujemo le ustrezno higieno, sedeče kopeli in lokalno uporabo protektivov (vazelin). GLIVIČNE OKUŽBE – CANDIDA Klinični potek pri moških Pri moškem se naselijo na sluznici glavice penisa in/ali prepuciniju in okolni koži. Sluznica glavice penisa in prepucinija je pordela in pece ter srbi. Lahko je delno prekrita s sivo belkastimi oblogami. Na razvoj bolezni vplivata uporaba sistemskih antibiotikov in sladkorna bolezen. Povečano potenje in drgnjenje na mestih kožnih gub, zlasti v predelu spolovil, poveča možnost okužbe z glivami. Tudi glivične okužbe se lahko prenašajo s spolnimi stiki, najpogostejša je okužba, ki jo povzroča Candida albicans.

Andrej! Pregled krvi je smiselen sele takrat, ko se v krvi pojavijo protitelesa proti doloceni bolezni, saj so testi zasnovani tako, da zaznajo protitelesa in ne samih virusov, bakterij…Protitelesa se pojavijo v zadostni kolicini sele 2 do 3 tedne po okuzbi, kar se strokovno imenuje porast titra protiteles. Seveda se klinicni znaki bolezni pojavijo ze prej, kar za posamezne bolezni popolnoma zadosca za diagnozo in pregled krvi ni potreben. Zdravnik specialist (ne osebni zdravnik) lahko takoj predpise ustrezno zdravljenje. Ce pa se zelis testirati tudi na smrtno nevarne spolno prenosljive okuzbe kot je npr. Kod muškaraca hlamidija može uzrokovati upalu mokraćnog kanala, prostate i debelog creva, ali može uticati na plodnost. Svetujem ti pa, da se o zdravstvenih tezavah pogovoris s svojim osebnim zdravnikom.

Zavedati se tudi moras, da so v zdravljenje spolno prenosljivih bolezni vkljuceni vsi sodelujoci spolni partnerji, sicer se lahko okuzba širi. Ker si se ti okužil pred tednom dni, ti svetujem pregled krvi cez 7 do 14 dni, sicer je lahko izvid testa lažno negativen! S slino je mozno dobiti neozdravljivo bolezen npr. virus HIV, virus hepatitisa C, od osebe, ki je okužena s tem virusom in ga ima v krvi v dovolj velikih količinah, ce si imel v trenutku okuzbe v ustih ali zadnjiku krvavečo ranico, seveda pa je prenos na tak način izjemno redek in prepričana sem, da so v tvojem primeru težave posledica druge bolezni. Možne bolezni sem ti že prej podrobno opisala.

You may also like